Iran naj bi zavrnil mirovni predlog ZDA in postavil svoje pogoje

Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da trenutno med ZDA in Iranom ne potekajo nobena pogajanja. ZDA po njegovih besedah pošiljajo sporočilo prek različnih mediatorjev, kar pa ne pomeni pogajanj.

Po poročanju Al Džazire je dejal, da si Iran ne želi vojne, ampak trajnega konca konflikta. Teheran po Aragčijevih besedah zahteva odškodnino za povzročeno uničenje. Minister je še dejal, da najvišje instance v državi trenutno pregledujejo predložene mirovne predloge.

Zahodni zavezniki se pri poskusih zaščite ladijskega prometa skozi Hormuško ožino soočajo z neprijetno izkušnjo iz Rdečega morja, kjer se je podobna operacija kljub velikim stroškom izjalovila. Tokrat je izziv še večji, saj ožino, po kateri poteka petina svetovne oskrbe z energenti, blokira bistveno močnejši nasprotnik.

Več v članku: Pred zahodnimi zavezniki nova težka preizkušnja

Teheran je danes ZDA posvaril pred morebitnim pošiljanjem kopenskih enot v Iran, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pozorno spremljamo vse premike ZDA v regiji, zlasti napotitve kopenskih enot," je sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baher Galibaf. "Ne preizkušajte naše odločnosti, da branimo svojo državo," je dodal.

Iran bi lahko v primeru ameriške kopenske invazije oviral tudi ladijski promet, izvoz nafte in drugih ključnih surovin in dobrin prek Rdečega morja, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozoril neimenovan iranski vojaški uradnik.

Pri tem je omenil ožino Bab al Mandeb med Rdečim morjem in Adenskim zalivom, ki je prav tako kot Hormuška ožina ena najpomembnejših strateških pomorskih poti na svetu. Ladijski promet na tem območju so v času izraelske ofenzive v Gazi že delno ohromili proiranski hutijevski uporniki v Jemnu, ki so v znak solidarnosti s Palestinci izvajali napade na plovila, povezana z Izraelom, kasneje pa so za legitimne tarče razglasili tudi ameriške in britanske ladje.

Če bi se v spopade na Bližnjem vzhodu z napadi na ladje v Rdečem morju vključili tudi hutijevci, bi to lahko povzročilo še dodatne pretrese na energetskih trgih.

O poteku vojne v Iranu je novinarje v Beli hiši obvestila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt. Po njenih besedah je operacija Epski bes odmeven vojaški triumf. ZDA do danes zadele 9.000 ciljev in še naprej uničujejo iransko mornarico.

Kot pravi, so ZDA zelo blizu izpolnitvi ključnih ciljev operacije, ki da je pred zastavljenim rokom. Iranske jedrske ambicije so bile po besedah Leavitt zatrte, režim pa da išče način za izhod.

Tiskovna predstavnica še pravi, da se Iran želi pogovarjati, predsednik Trump pa je pripravljen poslušati. Trump je bil po njenih besedah v zadnjih treh dneh vključen v "produktivne pogovore" z Iranom. Ob tem je opozorila, da bo Trump Iran udaril močneje kot kdajkoli prej, če islamska republika ne bo sprejela trenutne realnosti. Po iranski zavrnitvi mirovnega predloga se po njenih besedah pogovori med ZDA in Iranom nadaljujejo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes dejal, da je vojna na Bližnjem vzhodu ušla izpod nadzora in opozoril, da bosta trpljenje in gospodarska škoda toliko večja, kolikor dlje bodo trajali spopadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Konflikt je presegel tudi meje, ki so se voditeljem zdele še tako nepredstavljive. Svet se sooča z nevarnostjo širše vojne, naraščajočim valom človeškega trpljenja in globljim globalnim gospodarskim pretresom. To je šlo predaleč," je Guterres dejal glede izraelsko-ameriške vojne proti Iranu.

ZDA in Izrael je pozval, naj končata vojno, Iran pa, naj preneha napadati sosednje države ob Perzijskem zalivu. Guterres, ki je danes imenoval francoskega diplomata Jeana Arnaulta za svojega posebnega odposlanca za sedanjo vojno na Bližnjem vzhodu, je v nagovoru omenil tudi Libanon in dejal, da se tam ne sme ponoviti katastrofa v Gazi.

"Gaza se v Libanonu ne sme ponoviti. Po vsej regiji in daleč onkraj nje civilisti trpijo resno škodo in živijo v globoki negotovosti. Nekatere od teh posledic sem videl iz prve roke med mojim nedavnim obiskom v Libanonu," je po navedbah AFP še dejal generalni sekretar ZN.

Izrael poleg Irana bombardira tudi Libanon, kjer se spopada z oboroženim gibanjem Hezbolah. "Tudi tam se mora vojna končati. Hezbolah mora prenehati z napadi na Izrael, ta pa mora ustaviti svoje vojaške operacije in napade v Libanonu, ki najbolj prizadenejo civiliste," je dodal Guterres.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da izraelske sile širijo tamponsko območje v južnem Libanonu. Kot je dejal, so v Libanonu ustvarili varnostno območje, ki preprečuje kakršno koli infiltracijo v severni del Izraela. "To območje širimo, da bi grožnjo protitankovskih raket potisnili še bolj stran in vzpostavili širše varovalno območje," je dejal po pisanju BBC.

Ameriško ministrstvo za obrambo je danes oznanilo sklenitev treh dogovorov s podjetji, s katerimi želi povečati proizvodnjo raket in drugih sestavnih delov ter s tem nadomestiti svoje zaloge, ki so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu vse manjše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je sporočilo ministrstvo, se je s podjetjema Lockheed Martin in BAE Systems dogovorilo za štirikratno povečanje proizvodnje ključnega dela prestreznih raket za sisteme protiraketne obrambe THAAD, imenovanega iskalec. Ti deli so namenjeni zaznavanju prihajajočih izstrelkov, kar omogoča usmerjanje prestrezne rakete proti grožnji.

Ameriško orožarsko podjetje Lockheed Martin je sicer že konec januarja napovedalo pospešitev proizvodnje prestreznih raket za sisteme THAAD s približno sto na okoli 400 enot letno. Sistem THAAD lahko prestreže balistične rakete na razdalji od 150 do 200 kilometrov. Prestrezne rakete pa namesto bojnih glav uporabljajo kinetično energijo za uničenje sovražnih raket z neposrednim trkom.

Pentagon je medtem potrdil tudi dogovor z Lockheed Martinom za povečanje proizvodnje balističnih raket PrSM. Te lahko zadenejo cilje na razdalji od 60 do več kot 500 kilometrov, navajajo v podjetju, in bodo sčasoma nadomestile rakete ATACMS. Lockheed Martin je potrdil naročilo za povečanje proizvodnje raket PrSM in pojasnil, da temelji na pogodbi z ameriško vojsko, vredni skoraj pet milijard dolarjev.

V skladu s tretjim dogovorom, ki ga je objavil Pentagon, pa bo podjetje Honeywell Aerospace s sedežem v Arizoni, ki med drugim izdeluje letalske motorje in druge dele za letala, povečalo proizvodnjo "ključnih komponent za ameriške orožarske zaloge", vključno z navigacijskimi sistemi.

Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes podprl resolucijo, ki obsoja iranske napade na Jordanijo in šest držav članic Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC). Resolucija med drugim izraža pričakovanje, da bo Iran žrtvam napadov plačal vojno odškodnino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Resolucija najostreje obsoja iranske napade in dejanja Teherana, katerih cilj je zaprtje Hormuške ožine. Poleg tega izraža "resno zaskrbljenost zaradi iranskih napadov na energetsko infrastrukturo", navaja AFP.

Iran naj nemudoma in brez pogojev neha napadati Jordanijo in države GCC, to so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, piše v resoluciji. Ta izraža tudi pričakovanje, da bo Islamska republika zaradi škode, ki je posledica njenih napadov, žrtvam zagotovila vojno odškodnino. Bahrajn je Svetu ZN za človekove pravice med drugim pojasnil, da je že 26 dni podvržen "neizzvani, neupravičeni agresiji". Kuvajt pa je izpostavil napade na civilno infrastrukturo, med drugim tudi današnji napad na tamkajšnje letališče.

Iranski veleposlanik Ali Bahreini je v razpravi dejal, da bi Svet za človekove pravice moral grajati nekoga drugega, ker je Izrael tisti, ki "ves svet vleče v kaos in nevarnost". Dodal je, da na letališčih v državah Perzijskega zaliva z gorivom oskrbujejo letala, ki "vsak dan spuščajo bombe na iransko ljudstvo".

Izraelska misija v Ženevi pa je v izjavi označila Iran za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Izpostavila je, da so iranski napadi v celi regiji pokazali, da Teheran predstavlja grožnjo mednarodni varnosti.

Nekatere države članice ZN, ki so sicer podprle resolucijo, so bile po poročanju AFP ob tem kritične do njenega obsega in dejstva, da niti z besedo ne omenja Izraela in ZDA, ki sta 28. februarja napadla Iran, spopadi pa so se nato hitro razširili po bližnjevzhodni regiji.

Svet ZN za človekove pravice se bo v petek sestal na novi nujni razpravi, ki bo osredotočena na smrtonosni napad na iransko šolo v Minabu ob začetku ameriško-izraelskih vojaških operacij v Iranu, v katerem je umrlo najmanj 165 oseb, med njimi večina otrok. To razpravo so zahtevali Iran, Kitajska in Kuba.

Po torkovem napadu na iransko jedrsko elektrarno Bušer je Rusija danes iz elektrarne evakuirala še več zaposlenih. Vodja ruskega državnega podjetja za jedrsko energijo Rosatom Aleksej Likačev je sporočil, da so iz elektrarne evakuirali 163 ljudi.

Iranska organizacija za jedrsko energijo je v torek sporočila, da je na območje elektrarne padel izstrelek, ki pa ni povzročil škode. Za napad je obtožila Izrael in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je deloma zgradila to elektrarno na jugu Irana, zato ruski tehniki pomagajo pri njenem upravljanju. Vodja Rosatoma Likačev je sporočil, da je danes iz elektrarne proti meji z Armenijo odšlo 163 zaposlenih. Po njegovih besedah v elektrarni ostaja še okoli 300 ljudi, da pa nameravajo nadaljevati evakuacije, tako da bo na koncu v njej ostalo le nekaj deset ljudi, ki bodo nadzorovali opremo. Zaradi nevarnosti izraelsko-ameriških napadov na jedrsko elektrarno Bušer je Rosatom iz nje že pred tem umaknil 150 zaposlenih.

Jedrska elektrarna v Bušerju je sicer še edina, ki deluje v Iranu, s proizvodno zmogljivostjo 1.000 megavatov pa lahko zagotavlja le delček potreb po električni energiji v državi.

Tiskovni predstavnik Pentagona je za BBC potrdil, da bodo na Bližnji vzhod poslali nekatere dodatne kopenske enote. Med njimi bodo tudi padalci iz 82. divizije. Ta velja za eno najboljših bojnih enot vojske. Deli te divizije so v stalni pripravljenosti za napotitev kjer koli na svetu v 18 urah. Kot poroča BBC, so enote usposobljene za skoke s padalom ali spuste s helikopterja ter zavzetje območij.